Včeraj sem se udeležila zanimivega predavanja na področju psihoterapije. Psihoterapevtska izobraževanja so sestavljena tako, da poleg intelektualnih razmislekov lahko dobiš vedno nekaj osebnega, teme se te dotaknejo telesno in čustveno, vedno znova dobivaš ogledalo in ni se mu mogoče izogniti. To je lepa rast našega poklica, ni preprosta, a ostaja lepa. Ko človek posveča čas in energijo za smer, ki mu veliko pomeni, živi svoje strasti, pot postaja živa, lažje nosi tveganja in negotovosti, požene korenine in muka pojenja. Tovrstnih predavanj se po vseh letih študija še vedno rada in z veseljem udeležujem, kljub naporom in žrtvovanjem prostega časa, ki nastane poleg in zdi se, da se tega ne bom nikoli zares naveličala. Z iskreno ljubeznijo tudi utrujenost dobi smisel. Tako je danes tisti dan, ko želim pisno ustvarjati, ker to preprosto rada počnem. Ustvarjam.
Slovenska družba je prepojena z različnimi kolektivnimi pojavi socializacije, ki ne služijo dobrobiti posameznika, med njimi je krivda razširjena in mnogokrat onemogoča ljudem iz srca zaživeti. S krivdo je v resnici tako ali jo nosiš in širiš svoj bazen moči ob tem ali pa prevetriš, spremeniš svoje vedenje, ki ti krivdo povzroča. Glede tega smo vsi v istem čolnu. Včasih mogoče tudi prevetriš, na novo oblikuješ vrednote, ki ne služijo več odrasli realnosti in so se fiksirale časovno nekje v otroštvu, živimo pa jih še danes. Krivdo lahko nosimo tako kot nosimo življenje na sploh, svoje poraze, zmage, svoje neuspehe, uspehe in za slednje mnogokrat prenašamo tudi zavist drugih, slovenske družbe, ki še vedno rada vleče dol ali pa vsaj drži vse na istem mestu. Ni lahko biti uspešen. Mogoče je neuspehe lažje nositi, saj za njih ne potrebuješ nositi breme zavisti drugih. Slovenska družba pogum in raznorazna izstopanja še vedno težko prenaša, čeprav je iz socializma že davno prešla na kapitalizem, se v resnici še ni posodobila. Krivda je normalno čustvo in je na mestu, da živi z nami, drugače bi bili na tistem polu krute in brezbrižne norosti. Druga tema pa je kronična, trdovratna, razlita krivda, ki je nemalokrat pri slovenskih ženskah še vedno edino čustvo, ki ga zmorejo občutiti. Seveda je ta povsem neproduktivna, neuporabna, ne koristi ne njim, ne okolici, saj jo običajno morajo nositi še drugi, ker je toliko nje. Ta krivda ne dovoljuje humorja, jeze, vzeti si zase, ne dovoljuje drznosti, radosti, užitka, erotičnih nagajivosti, svobode, saj s svojo trdovratnostjo povozi vse to. Človeku odvzema pristnost in pisano paleto čustvovanja, življenje pa so čustva, ko čutimo, smo živi. In ljudje smo radi ob ljudeh, ki znajo nositi svoja čustva, pomiriti sebe, živijo v smeri kakovosti, ljubeznivosti, zadovoljstva, saj nam le takšni lahko kaj ponudijo. Radi smo ob ljudeh, ki radi živijo. In ko smo takšni, ljudje radi pridejo sami, ne rabimo jih siliti, se metati na zobe, prositi, tudi ne pretirano zadrževati. Radi so ob nas zaradi nas samih. In odrasli odnosi so vzajemni. Dobri ljudje na dobre ljudi, so nekoč zapisali. Bo že držalo.
Slovenska družba premore tudi močan superego, to je tisto področje psihe, ki nam daje moralo, pravila, kazni, zapovedi staršev, družbe. To je tisti del, ki nas dela pridne in na nas pritiska pogosto z nerealnimi zahtevami. Včeraj na predavanjih smo govorili ravno o tem, da močan superego skriva v sebi potlačen zdrav narcizem, ki ima prepoved živeti. Odrasel, zrel človek bi naj superego mehčal in jačal jaz, sebe ter hkrati osvobajal svoje nezavedne sile, energetski potencial, ki se skriva tam in okolici mnogokrat ni všečen, pa saj tega niti ne potrebujemo zares. Ljudje potrebujemo stik namesto pozornosti. Odrasel človek bi naj prenašal strahove, jih manjšal, prenašal negotovost, kljub manjšanju kontrole občutil varnost, zaupanje. Jung je nekoč zapisal, če je pot pred teboj povsem jasna, verjetno ni tvoja pot, ampak pot nekoga drugega. Življenje preseneča, če se mu odpremo, ga posodobimo in osvobajamo svojo kletko. Jesenski čas je tu. Naj nas preseneti v vsej svoji veličini.
Ines Majcen
Mag. socialnega dela
Specializantka psihodinamske psihoterapije
Sep 29, 2024